Povzetek
Otoško hišo ali stanovanje, ki ga nameravate uporabljati tudi izven sezone, ocenjujete glede na to, kako deluje novembra in ne avgusta: dostop, voda, odvodnjavanje, ogrevanje in pravni status parcele so pomembnejši od razgleda. Davek na nepremičnine se ne plačuje za nepremičnino, ki služi za stalno bivanje, vendar prijava prebivališča tega sama po sebi ne dokazuje. Morska obala in pas kopnega ob morju sta pomorsko dobro, na katerem ni mogoče pridobiti lastninske pravice. Za oddajanje stanovanja turistom v večstanovanjski stavbi je potrebno soglasje solastnikov, samostojna hiša z enim lastnikom pa ni stavba, na katero se to pravilo nanaša.
Življenje na otoku izven sezone zahteva drugačno nepremičnino od tiste, ki ste si jo zamislili na poletnem dopustu. Ko se kraj zmanjša na stalne prebivalce, pride do izraza tisto, kar se avgusta ne opazi: kako se do hiše pride po burji, od kod prihaja voda, kam odteka odpadna voda in koliko stane ogrevanje kamnitih zidov skozi dolgo, vlažno zimo.
Ta članek ni vodnik po otoških plažah, temveč po odločitvi o nakupu in lastništvu. Preverili bomo vprašanja, ki si jih mora kupec otoške nepremičnine za celoletno uporabo zastaviti pred podpisom — od prevoza in infrastrukture do pomorskega dobra, davka na nepremičnine in pravil o oddajanju v najem. Pravne in davčne trditve so bile preverjene v uradnih virih na dan objave, tisto, kar je odvisno od Vašega primera, pa preverite pri pristojnem organu na dan nakupa.
Življenje na otoku izven sezone: kaj se spremeni za lastnika nepremičnine
Kupec počitniške hiše in kupec doma za celo leto gledata isto nepremičnino, vendar postavljata različna vprašanja. Prvemu je pomembno, da je hiša lepa in zračna julija. Drugemu mora biti suha januarja, dostopna ob jugu in dovolj blizu vsakodnevnih potreb, da življenje ni odvisno od ene vožnje na teden.
Zato je izbira kraja na otoku enako pomembna kot izbira same hiše. Nekatera naselja imajo stalne prebivalce in odprte trgovine skozi celo leto, druga se po sezoni skoraj izpraznijo. Oddaljenost do trgovine, lekarne in ambulante, ki delujejo pozimi, je za kupca, ki tam namerava živeti, vsakodnevno praktično vprašanje.
Tudi sama hiša se spreminja z letnimi časi. Kamniti zidovi, ki poleti hladijo, lahko pozimi zadržujejo vlago, sol in veter pa hitreje obrabijo stavbno pohištvo, streho in fasado kot v notranjosti. Preverite, s čim se hiša ogreva, ali je vir ogrevanja primeren za stalno bivanje in ali so sledi vlage v kotih, okoli oken in na dnu zidov. Za zanesljivejšo oceno konstrukcije, izolacije in inštalacij je potreben pooblaščeni inženir ali arhitekt.
Profesionalni nasvet: ogled načrtujte med novembrom in marcem, po možnosti v slabem vremenu, in vprašajte sosede, koliko hiš v ulici ima stanovalce tudi pozimi.
Dostop in prevoz: trajekt, katamaran in pot do hiše
Na otoku je prevoz s kopna del stroškov in del urnika. Urnik plovbe izven sezone je lahko drugačen od poletnega, zato pred nakupom preverite zimske odhode do Vam najbližjega pristanišča in koliko časa traja pot od pristanišča do hiše. Če del leta delate na kopnem ali pogosto potujete, ta številka vsakodnevno vpliva na kakovost življenja. Enako pomemben je zadnji del poti. Hiša v starem delu kraja je lahko dostopna le peš, po ozki ulici ali stopnicah, kar poleti deluje očarljivo, pozimi pa pomeni prenašanje živil, drv ali gradbenega materiala v dežju. Preverite, kje je parkirišče, ali se lahko približa dostavno vozilo in kako izgleda pot, ko je podlaga mokra.
Preverite tudi pravno plat dostopa. Ali do hiše vodi javna pot ali se prehaja preko tuje parcele? Če je dostop zagotovljen s služnostjo poti, preverite, ali je ta pravica vidna v zemljiški knjigi in kaj točno obsega. Na to vprašanje ne odgovarja oglas niti ustni dogovor s sosedom, temveč zemljiškoknjižni izpisek in, ko je situacija nejasna, odvetnik.
Profesionalni nasvet: pred ponudbo prehodite celotno pot od pristanišča do vhodnih vrat in v zemljiškoknjižnem izpisku poiščite, kako je pravno urejen dostop do hiše.
Voda, odvodnja in elektrika: cisterna za vodo, greznica in priključki
Infrastruktura je postavka, ki jo poletni obiskovalec redko opazi, stalni prebivalec pa jo čuti vsak mesec. Prvo vprašanje je: ali je hiša priključena na javni vodovod in na sistem javne odvodnje? Če ni, sta oskrba z vodo in odvodnja urejeni drugače, na primer z vodno cisterno in septično ali zbirno jamo.
Takšna rešitev sama po sebi ni razlog za odstop, vendar spreminja računico. Pri cisterni vprašajte, kakšna je kapaciteta, kako se polni, kdaj je bila nazadnje očiščena in ali je brezhibna. Pri jami vprašajte, kdo jo prazni, kako pogosto in po kakšni ceni. Pri načrtu priključitve na javno omrežje vprašajte lokalnega izvajalca vodnih storitev, ali je ta na Vaši ulici in kakšni so pogoji, saj od tega odvisna tudi prihodnja vrednost nepremičnine.
Elektrika je posebna tema za zimo. Če se boste ogrevali s toplotno črpalko ali električnimi napravami, preverite priključno moč in stanje inštalacij. Za delo na daljavo preverite tudi, kakšna je razpoložljiva internetna povezava na samem naslovu, ne le v kraju.
Najbolj zanesljiv vpogled dajo računi. Dvanajst mesecev računov za elektriko in vodo razkrije, ali je kdo v hiši resnično živel pozimi in koliko to stane.
Profesionalni nasvet: od prodajalca zahtevajte račune za elektriko in vodo za zadnjih dvanajst mesecev ter se dogovorite za pregled cisterne in jame s strokovnjakom, preden podpišete predpogodbo.
Hiša ob morju: pomorsko dobro in zemljiška knjiga
Če kupujete hišo blizu morja, morate vedeti, kje se konča zasebna parcela. Zakon o pomorskem dobru in morskih pristaniščih (NN 83/23) v členu 5 določa, da je pomorsko dobro izven pravnega prometa in da se na njem ne more pridobiti lastninske pravice niti drugih stvarnih pravic po nobeni osnovi, pravni posli, sklenjeni v nasprotju s to prepovedjo, pa so nični (člen 4, odstavek 5).
Po členu 6 istega zakona pomorsko dobro vključuje morsko obalo in kopenski del ob morju, ki je širok najmanj šest metrov od črte srednjih višjih visokih voda, merjeno vodoravno. V praksi to pomeni, da terasa, pomol ali plaža pred hišo ne morejo biti Vaša lastnina samo zato, ker jih je prodajalec leta uporabljal.
Za kupca je posebej pomemben odstavek 4 člena 5: v zvezi z nepremičnino, ki je pomorsko dobro, se nihče ne more sklicevati na varstvo zaupanja v resničnost in popolnost zemljiške knjige. Sicer izpiski iz zemljiške knjige, po portalu gov.hr, uživajo javno verodostojnost. Pri parceli ob morju ta opora zato ni popolna in vpis na ime prodajalca ne pomeni avtomatično varnosti.
Poleg tega preverite tudi preostali pravni status: ali stanje v katastru ustreza stanju v zemljiški knjigi, ali je hiša zgrajena ali legalizirana v skladu s predpisi in ali obstajajo bremena. O teh temah več pišemo v člankih o razliki med zemljiško knjigo in katastrom ter o legalizaciji objektov.
Profesionalni nasvet: pri parceli ob morju prosite odvetnika, da pred podpisom ugotovi, ali je meja pomorskega dobra določena in ali ta posega v parcelo, ki jo kupujete.
Stalno prebivanje na otoku in davek na nepremičnine
Davek na nepremičnine ureja Zakon o lokalnih davkih (NN 115/16, 101/17, 114/22, 114/23, 152/24). Po spremembah, objavljenih v NN 152/24, se plačuje letno od 0,60 do 8,00 evra na m² uporabne površine, višino v tem razponu pa določi mesto ali občina s svojo odločitvijo. Če odločitve ni, davek znaša 0,60 evra na m². Za otoško nepremičnino je merodajna odločitev občine ali mesta na otoku, zato znesek za tekoče leto preverite v njihovi veljavni odločbi.
Za kupca, ki se seli na otok, je ključna izjema. Davek se ne plačuje na nepremičnino, ki služi za stalno prebivanje, niti na tisto, ki je oddana v najem na podlagi najemne pogodbe za stalno prebivanje najmanj deset mesecev v letu. Izjem je tudi nepremičnina, ki gostitelju, določenemu po predpisu o gostinski dejavnosti, služi za stalno prebivanje — po Davčni upravi, gostitelj, ki v delu hiše stalno živi, preostali del pa oddaja v najem, ni zavezanec za ta davek za to nepremičnino.
Stalno prebivanje se dokazuje. Zakon izrecno določa, da se to ne šteje za dokazano samo s prijavo prebivališča ter da davčni organ lahko zbira podatke od oseb, ki razpolagajo s podatki o uporabi infrastrukture. Poraba elektrike in vode skozi zimo zato postane tudi davčno vprašanje, ne samo vprašanje udobja.
Zakon izvzema tudi nepremičnino, ki ji je onemogočena stanovanjska namembnost, kar se ugotavlja glede na obstoj infrastrukture ali opreme, ki nadomešča priključek. Dokazno breme je na lastniku, kar je pomembno, če kupujete ruševno kamnito hišo brez priključkov.
Profesionalni nasvet: pred nakupom vprašajte davčno službo občine na otoku, kolikšen je davek za Vašo nepremičnino in kako dokazujete stalno prebivanje, od prvega dne pa hranite račune in pogodbe, ki to potrjujejo.
Oddajanje poleti: stanovanje v bloku ali samostojna hiša
Če načrtujete življenje na otoku izven sezone, poleti pa del prostorov oddajati v najem, vrsta nepremičnine spreminja pravila. Zakon o upravljanju in vzdrževanju stavb (NN 152/24, 47/26, popravek) v členu 34 določa, da je za kratkoročni najem stanovanja, oziroma najem, krajši od 30 dni, potrebna predhodna pisna soglasje dvotretjinske večine solastnikov, ob soglasju vseh solastnikov, katerih zidovi, tla ali stropi mejijo na stanovanje. Soglasje se da za najmanj pet let in zavezuje vsakega bodočega lastnika stanovanja.
Lastniki, katerih stanovanja so se uporabljala za kratkoročni najem na dan uveljavitve zakona, 1. januarja 2025, imajo pet let, da pridobijo soglasje (člen 63.). Ustavno sodišče je z odločbo U-I-411/2025 z dne 31. marca 2026 (NN 41/2026) zavrnilo zahtevo za oceno ustavnosti členov 33., 34. in 63. Z medlastniško pogodbo se lahko določi tudi dvakrat večja rezervna sredstva za stanovanja v kratkoročnem najemu (člen 28.).
Zakon se uporablja za večstanovanjske stavbe, ki imajo najmanj štiri stanovanja, za stanovanjsko-poslovne stavbe z najmanj tremi stanovanji in enim poslovnim prostorom ter za poslovne stavbe in blokovske garaže. Samostojna hiša z enim lastnikom ni takšna stavba, zato se pravilo o soglasju solastnikov nanjo ne nanaša. Ostale pogoje za oddajanje v najem turistom preverite pri pristojnem uradu. Upoštevajte tudi davek: nepremičnina, ki se uporablja za kratkoročni najem in ne služi za stalno prebivanje, je predmet davka na nepremičnine. Več o tem preberite v našem vodniku za kratkoročni najem.
Profesionalni nasvet: če kupujete stanovanje v otoški stavbi z namenom poletnega najema, pred ponudbo preverite, ali že obstaja soglasje solastnikov in se pogovorite s sosedi iz mejnih stanovanj.
Kako Vam Regent lahko pomaga
Regent posreduje pri nakupu, prodaji in najemu stanovanjskih in poslovnih nepremičnin ter novogradnje po vsej Hrvaški in pomaga kupcem najti nepremičnino, ki ustreza načinu, kako jo nameravajo uporabljati. Pred vsakim plačilom Vam lahko pomagamo preveriti pravni status nepremičnine, torej zemljiškoknjižno stanje in bremena, za tisto, česar ne delamo, pa Vas usmerimo na pravo osebo: notarja, odvetnika, pooblaščenega inženirja ali arhitekta in davčnega svetovalca. Delamo tudi s tujimi kupci. Če razmišljate o hiši ali stanovanju na otoku za celo leto, nas kontaktirajte in si oglejte nepremičnine v ponudbi.
Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ)
Ali se plačuje davek na nepremičnine za otoško hišo, v kateri živim celo leto?
Ne, davek na nepremičnine se ne plačuje za nepremičnino, ki služi za stalno prebivanje. Stalno prebivanje morate na poziv davčnega organa dokazati, sama prijava prebivališča za to ni dovolj. Račune in pogodbe, ki potrjujejo dejansko življenje v hiši, zato shranjujte.
Kolikšen je davek na nepremičnine na otoku?
Znesek določi občina ali mesto na otoku, v zakonskem razponu od 0,60 do 8,00 evra na m² uporabne površine letno. Če lokalna enota ni sprejela odločitve, davek znaša 0,60 evra na m². Točen znesek za tekoče leto preverite v veljavni odločbi občine ali mesta.
Ali lahko kupim del obale pred hišo?
Ne, morska obala in kopenski pas ob morju sta del pomorskega dobra, na katerem se ne more pridobiti lastništvo niti druga stvarna pravica. Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s to prepovedjo, so nični. Za pomorsko dobro ne velja niti varstvo zaupanja v zemljiško knjigo.
Ali potrebujem soglasje sosedov za poletni najem samostojne hiše?
Pravilo o soglasju solastnikov iz člena 34 Zakona o upravljanju in vzdrževanju stavb se ne nanaša na samostojno hišo z enim lastnikom. Zakon se uporablja za večstanovanjske in stanovanjsko-poslovne stavbe, poslovne stavbe in blokovske garaže. Ostale pogoje za oddajanje v najem turistom preverite pri pristojnem uradu.
Ali lahko kupim hišo, ki ni priključena na javni vodovod?
Da, vendar pred nakupom preverite, kako se hiša oskrbuje z vodo in kam odteka odpadna voda. Preglejte cisterno in jamo s strokovnjakom in vprašajte lokalnega izvajalca vodnih storitev, ali obstaja možnost priključka. Od tega so odvisni stroški življenja in vrednost nepremičnine.
Ali poleg agencije potrebujem še kakšnega strokovnjaka?
Da, za pravna, davčna in gradbena vprašanja potrebujete ustrezne strokovnjake. Odvetnik ali notar pokriva pogodbo in pravni status, davčni svetovalec davčne posledice, pooblaščeni inženir ali arhitekt pa stanje hiše.
Priporočeno
- Življenje v Opatiji pozimi: dom za celoletno prebivanje na Kvarnerju
- Nakup kamnite istrske ali dalmatinske hiše za obnovo
- Pregled nepremičnine pred nakupom: pravna preverba, tehnična ocena in primopredaja
- E-izpisek zemljiške knjige: kako ga zahtevati na spletu





